Skoči na glavno vsebino
03 428 51 11 ppv@iosce.si

Pri izdelovalcu godal …

Ker je bil v sredo praznik, smo se na krajši izlet odpravili v četrtek. Z avtobusom smo se odpeljali v Vitanje, kjer smo obiskali znanega in priznanega izdelovalca godal v Sloveniji.
Ob vstopu v goslarski atelje nas je pričakala prijetna klasična glasba iz starega gramofona. Občudovali smo številne violine in druga godala, ki so bila razstavljena v prostoru, med njimi skoraj 200 let star primerek (Ludvig Fleischmann, Maribor, 1824). Tukaj se izdelujejo novi instrumenti, prav tako pa se obnavljajo in popravljajo stari. Vsi instrumenti so v celoti izdelani ročno, vključno z lakiranjem in poliranjem do visokega sijaja. Pri tem pa izdelovalec uporablja samo naravne in okolju prijazne materiale (lepila, lake itd.).
Prepričali smo se, da je ta atelje muzej, učilnica in prodajalna v enem …

 

Počutimo se ustvarjalno …

V ponedeljek nas je pričakalo nebo brez oblačka, zato smo se zjutraj igrali na novem šolskem igrišču; metali smo na koš, brcali nogometno žogo, igrali badminton, se lovili in zabavali.
Ko je sonce začelo močneje pripekati, smo se skrili v šolske prostore. Pričakala nas je gospa, ki nam je predstavila poklic zobnega protetika. Kdo bi si mislil, da je tudi takšno delo lahko zelo zanimivo!

V torek dopoldan smo odšli v telovadnico, kjer smo se ogreli in nekajkrat pretekli poligon. Nato smo igrali nogomet, ‘med dvema ognjema’, košarko in ostale igre. Nekateri so v tem času plezali na plezalni steni.
Po kosilu smo izdelovali živali iz fimo mase, nekateri pa so risali živali na papir.

Na igralih v parku …

Zadnji dan v tednu smo se odpravili v Mestni park Celje. Vreme nam je bilo več kot naklonjeno, zato smo lahko petkovo dopoldne dobro izkoristili. Uživali smo in se zabavali na igralih.
Popoldan po kosilu pa smo v zgornji telovadnici gledali risanko.

V Pravljičnem gozdu smo iskali Sneguljčico

V sredo je bil čas za naš izlet! Z avtobusom smo se odpeljali v Logarsko dolino, natančneje v Solčavo. Šofer je avtobus parkiral pri Penzionu na Razpotju, mi pa smo zunaj pojedli malico ter se razživeli na igralih.
Nato smo vstopili v tamkajšnji Pravljični gozd, kjer smo poslušali pravljice in legende (o Sneguljčici, Petru Klepcu, Martinu Krpanu ipd.). Ob sprehajalni poti so nas pozdravljali pravljični junaki iz lesa.
Izvedeli smo kako je nastala znamenita “Igla” v Logarski dolini, naši učitelji pa so nam zaupali še eno skrivnost – v Potočki zijalki so živeli praljudje!

V četrtek dopoldan, ko še ni bilo tako zelo vroče, smo se igrali na novem zunanjem igrišču; fantje so igrali nogomet, punce pa so metale na koš, skakale gumitwist in se lovile.
Sonce je začelo vse močneje pripekati, zato smo se vrnili v šolske prostore in začeli izdelovati čebele iz tulcev in papirja. S temperami smo jih prebarvali, jim dodali krila in oči ter jih postavili na ogled na šolski hodnik. So vam všeč? Nam so!
Po kosilu nas je obiskal čebelar. Predstavil nam je našo kranjsko čebelo oz. kranjsko sivko, kot jo tudi imenujejo nekateri. Čebelar nam je povedal, da je to ena izmed najbolj razširjenih čebeljih pasem na svetu. Je zelo pridna in marljiva ter miroljubna do čebelarja. Čebele proizvajajo med, ki je zelo zdrav za človeka, zato je pomembno, da pazimo na njih in skrbimo, da bodo živele še mnogo let!

Izurili smo se v sabljanju

V ponedeljek zjutraj, ko še ni bilo tako zelo vroče, smo prvič preizkusili novo igrišče. Zelo nam je bilo všeč! Razdelili smo se v več skupin in se lotili različnih športnih disciplin: od nogometa, košarke … pa vse do badmintona. Jutranjo energijo smo namreč morali nekje ‘pokurit’!
Nato smo popili nekaj vode, se oddahnili in se odpravili v veliko športno dvorano, kjer so nas čakali člani sabljaškega kluba Rudolf Cvetko iz Velenja. Najprej so nam pokazali opremo, ki se uporablja pri sabljanju ter nam razložili pravila tega športa, nato pa so uprizorili pravi pravcati dvoboj! Izvedeli smo tudi, da so sabljanje leta 1896 uvrstili na olimpijske igre in je sedaj prisotno na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Eno izmed pomembnih sprememb v modernem sabljanju predstavlja uvedba elektronskih naprav za registracijo zadetkov, ki so zmanjšale možnost napak in pristranskosti pri sojenju; vsakič, ko se zadane nasprotnika, naprava z lučko in zvokom naznani ti. zadetek.
Člani kluba so s sabo prinesli otroško sabljaško opremo, tako da smo se v sabljanju lahko preizkusili tudi sami. Poglejte nas – pripravljeni smo na olimpijske igre!

Naslednji dan smo se dopoldan sprehodili do Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti (Medlog). Tam so nas najprej popeljali skozi čudovit in pisan park z ribnikom, rožami in gredami, nato pa smo – po skupinah – morali iskati barvne orehe, ki jih je ‘veverica’ skrila na različna mesta v parku. Do konca smo jih našli prav vsi; skrivali so se na najbolj nepredvidljivih mestih, tako da smo morali pokazati veliko detektivskega znanja in iskalnih sposobnosti.
Ker je bilo zelo vroče, smo se nazaj na šolo vrnili z avtobusom. Čakalo nas je kosilo!
Popoldan pa je nekaj otrok odšlo v zgornjo telovadnico, kjer so se igrali ‘med dvema ognjema’. Tisti, ki v telovadnico nismo odšli, smo v spodnji učilnici risali, barvali in se zabavali.

Kajaki in kanuji!

Zadnji dan šestega tedna je minil v znamenju veslanja; dopoldan smo se namreč peš sprehodili do Veslaškega centra ‘Špica’, kjer nam je gospod Dušan prijazno povedal vse o veslanju, kanujih, kajakih, opremi, tekmovanjih in materialih, ki se uporabljajo za čolne. Sicer pa je ‘Špica’ domovanje Kajak-kanu kluba NIVO Celje, ki že sedmo desetletje združuje ljubitelje veslanja na divjih vodah. Videli smo kakšne so pravilne tehnike veslanja in ugotovili, da vse skupaj vendarle ni tako zelo enostavno kot izgleda na prvi pogled. Na koncu smo se razgibali na fitnes napravah na prostem, da bomo popoldan lahko lažje nadaljevali z našimi aktivnostmi. Ko smo končali, smo se posedli na avtobus in se odpeljali nazaj do šole.
Po kosilu smo izdelovali ladjice iz različnih vrst papirja. Da so naše ladjice lahko ‘zaplule’, smo izdelali tudi papirnate ‘reke’ in morja’ …

Dostopnost